Mednarodni forum znanstvenoraziskovalnih farmacevtskih družb je že 13. leto zapored organiziral strateško konferenco Vrednost inovacij, kjer iščemo odgovore na aktualna vprašanja in ponudimo uvid v novosti na področju farmacije in zdravstva.
Na letošnji konferenci smo spregovorili o strategijah za učinkovito gospodarjenje z viri v zdravstvenih sistemih, kar omogoča prerazporeditev sredstev v korist prebojnih inovacij. Konferenca je bila vodilo za vse, ki si prizadevajo oblikovati prihodnost zdravstvenega sistema prek trajnostnih in inovativnih pristopov.
mag. Jurij Stariha, predsednik uprave Mednarodnega foruma znanstveno raziskovalnih farmacevtskih družb
dr. Valentina Prevolnik Rupel, ministrica za zdravje
Bogi Eliasen, zdravstveni direktor na Copenhagen Institute for Future Studies
Marc Schreiner, LL.M., direktor berlinskega združenja bolnišnic
Bogdan Tušar, Društvo ekonomistov Slovenije
Karmen Janša, dr. med., ZZZS, Splošna bolnišnica Jesenice
prof. dr. Urh Grošelj, dr. med., Pediatrična klinika Ljubljana, MF, UL
Iztok Štotl, UKC Ljubljana
Tanja Španić, zagovornica bolnikov
Tatjana Jevševar, mag. ekon. in posl. ved., direktorica Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije
Janez Poklukar, zdravnik in nekdanji direktor UKC LJ, SB Jesenice in nekdanji minister za zdravje
Okroglo mizo bo povezoval Dorjan Marušič, mednarodni svetovalec.
Dorjan Marušič, mednarodni svetovalec
mag. Barbara Stegel, generalna sekretarka Mednarodnega foruma znanstveno raziskovalnih farmacevtskih družb, GIZ
Bogi Eliasen je zdravstveni direktor na kopenhagenskem inštitutu za študije prihodnosti (CIFS).
Marc Schreiner je direktor berlinskega združenja bolnišnic od leta 2018. Je član izvršnega odbora Nemškega bolnišničnega združenja (DKG)
Prim. mag. Dorijan Marušič, dr. med., spec. int. med., dipl. ing. je bil strokovni direktor Splošne bolnišnice Izola, državni sekretar na Ministrstvu za zdravje
Bogdan Tušar je univerzitetni diplomirani pravnik z dolgoletnimi izkušnjami s področja managementa zdravstvenih organizacij.
Od leta 2017 delno zaposlena v Splošni bolnišnici Jesenice kot specialistka interne medicine in vodja diabetološke ambulante, delno pa na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije
Izr. prof. dr. Urh Grošelj, dr. med, mag. bioetike, je diplomiral (2007) in doktoriral (2012) na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, magistriral (2008, summa cum laude)
Za rakom dojk je zbolela, ko je bila stara 26 let. Dobro leto po diagnozi se je pridružila slovenski Europi Donni in je od takrat njena aktivna članica ter zagovornica bolnic z rakom.
Iztok Štotl je diabetolog, zaposlen na Kliniki za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni v UKC Ljubljana.
Izhaja iz zdravstvene družine tako da mu je bilo že v zibelko položena skrb za sočloveka, zdravnik, nekdanji direktor Medical center Ljubljana in Splošne bolnišnice Jesenice
Mag. Jurij Stariha se je slovenski izpostavi Novo Nordisk pridužil leta 2016 kot vodja MA&PA za slovensko regijo. Leta 2018 je kot vodja MAPA
Mag. Barbara Stegel ima dolgoletne izkušnje s področja vodenja, trženja in marketinga. Na začetku svoje karierne poti je sodelovala z večjimi slovenskimi podjetji,
Bogi Eliasen je zdravstveni direktor na kopenhagenskem inštitutu za študije prihodnosti (CIFS). Študiral je politologijo in mednarodno pravo na Univerzi v Aarhusu na Danskem. Bil je zaposlen na ministrstvu za poslovne zadeve Ferskih otokov in ministrstvu za zunanje zadeve. Zadnjih 25 let je delal kot svetovalec za politike, javni sektor in zasebna podjetja, poleg tega pa gradil in usmerjal pobude, kot so FarGen, Nordic Health 2030 in Movement Health 2030.
Bogi je bil pobudnik prvega projekta populacijskega genoma FarGen za sekvenciranje genomov celotne populacije Ferskih otokov. Kot direktor za zdravje pri CIFS, Bogi postavlja temelje v tematikah kot so prihodnost genomike, podatkov, digitalnih funkcij in njihove integracije z zdravjem. To temelji na celostni viziji oblikovanja prihodnje personalizirane zdravstvene paradigme kot del ambicioznih projektov in mrež po vsem svetu. Za svoje delo je leta 2019 prejel svetovno nagrado HIMSS Future 50. Sprožil je proces Nordic Health 2030 in ima ključno vlogo tako pri globalnem indeksu zdravja Future Proofing Health Index kot pri Movement Health 2030, ki si prizadeva izboljšati zdravje z uporabo nove zdravstvene paradigme. Je sopredsedujoči Sciana Health Leader Network.
V Movement Health 2030 je Bogi odgovoren za potrebne sistemske premike, potrebne za uporabo in izkoriščanje priložnosti podatkov in digitalnih funkcij. Delo delno temelji na pristopu Nordic Health 2030 za nov podatkovni model in novo družbeno pogodbo s podatki kot osrednjo komponento. Nova družbena pogodba za zdravje je tudi tema njegovega dela v Sciana Network of Health Leaders, kjer je upravljanje podatkov ključni poudarek.
Njegov naslednji velik poudarek je omogočanje premika in gradnja mostov med področji osebnega in javnega zdravja, da bi deloval veliko bolj preventivno, npr. z zmanjšanjem bremena bolezni, ki se ji je mogoče izogniti, s sekundarno preventivo in gradnjo podatkovnih struktur za to. Gradnja sejemskih modelov je v središču njegovega dela in Bogi je danski predsednik Svetovnih kateder za bioetiko. Sam sebe imenuje posrednik znanja, katerega strokovnost je povezovanje različnih področij znanja.
Marc Schreiner je direktor berlinskega združenja bolnišnic od leta 2018. Je član izvršnega odbora Nemškega bolnišničnega združenja (DKG) in predsednik odbora Evropa in mednarodne bolnišnične zadeve (DKG). Je nekdanji direktor DKG za politiko EU, mednarodne odnose in zdravstveno industrijo v Berlinu in Bruslju. V preteklosti je svoje znanje delil kot svetovalec za bruseljsko svetovalno podjetje, za parlament nemške zvezne dežele Porenje – Pfalško in za Evropski parlament.
Prim. mag. Dorijan Marušič, dr. med., spec. int. med., dipl. ing. je bil strokovni direktor Splošne bolnišnice Izola, državni sekretar na Ministrstvu za zdravje Republike Slovenije, svetovalec generalnega direktorja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in minister za zdravje Republike Slovenije.
Mednarodno se je uveljavil kot član odbora strokovnjakov o učinkovitih načinih vlaganja v zdravje pri GD SANCO. Na Fakulteti za družbene vede je magistriral na temo “Merjenje izidov zdravstvenih storitev”. Sodeloval je na številnih nacionalnih in mednarodnih projektih glede sistema zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja, plačilnih metod, izboljšanja kakovosti, nacionalne standardizacije podatkov in zdravstvene informatike. Obširno je objavljen in citiran v priznanih znanstvenih revijah in zbornikih. Trenutno predava na Fakulteti za vede o zdravju na Univerzi na Primorskem.
Bogdan Tušar je univerzitetni diplomirani pravnik z dolgoletnimi izkušnjami s področja managementa zdravstvenih organizacij. Svojo poklicno pot je začel leta 2002 kot svetovalec v Uradu RS za preprečevanje pranja denarja. Leta 2007 se je pridružil ekipi Psihiatrične bolnišnice Idrija kot pomočnik direktorja za splošne zadeve. Zadolžen je bil za vodenje, načrtovanje in organizacijo delovanja služb splošno-upravnega sektorja bolnišnice. S 1. 5. 2012 je bil imenovan na položaj direktorja Psihiatrične bolnišnice Idrija. Kot direktor je organiziral in vodil delo bolnišnice z 214 zaposlenimi. Bolnišnica je v času njegovega mandata nadaljevala z okrepljenim investicijskim ciklusom v izboljšanje pogojev bivanja pacientov, vodila je aktivno vlogo pri razvoju organizacije psihiatrične dejavnosti v slovenskem prostoru, vpeljevala nove zdravstvene programe ter med prvimi uspešno vzpostavila skupnostno psihiatrično obravnavo na domu. Bolnišnica je veliko energije vlagala tudi v razvoj področja kakovosti in varnosti in pridobitev mednarodne akreditacije ter kot prva psihiatrična bolnišnica v Sloveniji prejela tudi mednarodni certifikat kakovosti NIAHO oz. AACI. Uspešno je sodelovala v številnih mednarodnih projektih, v izmenjavi dobrih praks in znanj z domačimi in tujimi zdravstvenimi in učnimi ustanovami. Posebnost bolnišnice v njegovem mandatu je bila tudi njena odprtost in naravnanost v skupnost.
Na položaju direktorja bolnišnice je ostal do maja 2021, ko je predčasno zaključil svoj tretji zaporedni mandat ter prevzel funkcijo generalnega direktorja Direktorata za razvoj zdravstvenega sistema na Ministrstvu za zdravje RS. V okviru novoustanovljenega direktorata je skrbel za strateško načrtovanje, koordinacijo in spremljanje informatizacije procesov in digitalizacije v zdravstvu ter pripravo strateških usmeritev za razvoj digitalizacije v zdravstvu, pripravo in izvedbo sistemskih rešitev na področju dolgotrajne oskrbe ter načrtovanje, spremljanje in nadzor sistema kakovosti v zdravstvu in dolgotrajni oskrbi. S 1.11.2022 je bil imenovan na mesto vodje-direktorja Območne enote Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Ljubljana. V času od leta 2007 dalje je bil član več delovnih skupin s področja vodenja in upravljanja zdravstvenih zavodov, digitalizacije zdravstvenega sistema, kakovosti in varnosti v zdravstvu, dolgotrajne oskrbe in duševnega zdravja.
Je član in podpredsednik upravnega odbora Združenja ekonomistov v zdravstvu ter član Združenja direktorjev bolnišnic Slovenije. Bil je član in predsednik sveta Onkološkega inštituta Ljubljana (2020 – 2022), član in predsednik sveta Zdravstvenega doma Idrija (od 2017 dalje) ter član sveta Psihiatrične bolnišnice Idrija (od 2023 dalje).
Od leta 2017 sem delno zaposlena v Splošni bolnišnici Jesenice kot specialistka interne medicine in vodja diabetološke ambulante, delno pa na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije kot svetovalka na Področju za analitiko in razvoj.
Diplomirala sem na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. Specializirala sem iz interne medicine. Po fakulteti sem se zaposlila v Splošni bolnišnici Jesenice na Oddelku za interno medicino. Od leta 2013 do 2017 sem bila v Splošni bolnišnici Jesenice strokovna direktorica. Na tem mestu sem se poglobljeno ukvarjala s kakovostjo in varnostjo v medicini, povezovanjem med različnimi ravnmi zdravstvene oskrbe, digitalizacijo in optimizacijo kliničnih procesov ter njihovo koordinacijo.
Sodelovala sem v projektih Ministrstva za zdravje, predvsem na področju sladkorne bolezni in kakovosti ter varnosti, v mednarodnem projektu o integrirani zdravstveni oskrbi Jadecare in na ZZZS pri vzpostavitvi celostnega upravljanja SPP za bolnišnične obravnave. Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje se ukvarjam predvsem z razvojem kazalnikov kakovosti iz podatkov, ki jih pošiljajo izvajalci za obračun zdravstvenih storitev, in razvojem obračunskih modelov. Moji strokovni prispevki so na področju sladkorne bolezni, kakovosti ter varnosti v medicini ter ekonomskih bremen v zdravstvu.
Izr. prof. dr. Urh Grošelj, dr. med, mag. bioetike, je diplomiral (2007) in doktoriral (2012) na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, magistriral (2008, summa cum laude) pa na Medicinski fakulteti Univerze v Leuvenu, Belgija. Med študijem je bil glavni urednik revije Medicinski razgledi ter prejel Prešernovo nagrado in priznanje. Od leta 2014 je specialist pediater na KO za endokrinologijo, diabetes in presnovo, Pediatrične klinike UKC Ljubljana. Od leta 2022 je izredni profesor za področje pediatrije ter docent za področje medicinske etike, ter član obeh kateder na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani (MF UL). Od leta 2013 je član Komisije RS za medicinsko etiko, med leti 2012-2016 pa je bil nadomestni član Komisije za bioetiko Sveta Evrope. Klinično in raziskovalno se največ ukvarja z redkimi boleznimi, zlasti presnovnimi, z družinsko hiperholesterolemijo, redkimi dislipidemijami, presejalnimi programi v pediatriji, s klinično genomiko, ter z medicinsko etiko. Trenutno je (so)avtor 92 SCI publikacij, pri okrog polovici vseh je prvi ali vodilni avtor; v bazi Cobiss ima preko 500 bibliografskih enot. Je (bil) član znanstvenih odborov glavnih mednarodnih simpozijev na področjih pediatrične lipidologije ali presejanja novorojencev (organizacij EAS, ISNS, FH Europe). Je soustanovitelj letnega simpozija Etika v medicini, ter so-predlagatelj in ustanovni član Katedre za medicinsko etiko MF UL.
Izr. prof. Grošelj je član programskega sveta programa ZDAJ (NIJZ) ter vodi klinični del programa presejanja novorojenčkov (tudi predvideno širitev programa v letu 2024), ter nacionalni program univerzalnega presejanja družinske hiperholesterolemije, vključno s programom sodobne NGS diagnostike dislipidemij na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana. Koordiniral je pripravo nacionalnega registra redkih nemalignih bolezni RS (vzpostavljen konec 2023). Vodi pediatrični del nacionalnega registra družinske hiperholesterolemije in redkih dislipidemij, ter register za vrojene bolezni presnove (del mednarodnega registra U-IMD), EAS FHSC in EAS LCN. Je član znanstvenega odbora organizacije FH Europe, član dveh ERN za redke bolezni – MetabERN (vodja za Slovenijo) in EndoERN, ter član delovnih skupin organizacij ERN, Eurordis ter projekta Screen4Care za področje presejanja novorojencev. Od leta 2024 je tudi podpredsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije.
Leta 2020 je postal “Emerging leader” Svetovnega združenja za srce (WHF), leta 2021 pa ime tedna na programu Val 202. V akademskem letu 2021/2022 je deloval kot Fulbrightov štipendist, ter gostujoči učitelj (Asst. Prof.) in raziskovalec v laboratoriju prof. Josha Knowlesa, ter na oddelku za srčno-žilne bolezni Medicinske fakultete, Univerza Stanford, Kalifornija, ZDA.
Za rakom dojk je zbolela, ko je bila stara 26 let. Dobro leto po diagnozi se je pridružila slovenski Europi Donni in je od takrat njena aktivna članica ter zagovornica bolnic z rakom. Od leta 2010 do 2014 je vodila sekcijo mladih bolnic, ki je namenjena ženskam, ki so za rakom dojk zbolele pred 40. letom. V tistem obdobju je bila to ena redkih takih skupin v Evropi. Od 2014 do 2017 je bila generalna sekretarka združenja in od aprila 2017 je njena predsednica. Njeno delo je usmerjeno tako na nacionalno kot tudi na mednarodno raven. Leta 2018 je postala članica izvršnega odbora evropske zveze Europa Donna, od leta 2020 do 2023 je bila tudi njena predsednica. Je vodja delovne skupine zagovornikov bolnikov pri strokovnemu združenju ESMO in članica organizacijskega odbora klinične študije POSITIV in OlympiA. V letu 2018 je zaključila strokovno izobraževanje za zagovornike bolnikov EUPATI. Od leta 2020 je članica Zdravstvenega sveta pri Ministrstvu za zdravje in Etične komisije na Onkološkem inštitutu.
Po izobrazbi je doktorica znanosti veterinarske medicine iz področja nevro-endokrinologije.
Iztok Štotl je diabetolog, zaposlen na Kliniki za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni v UKC Ljubljana. Je član Delovne skupine za digitalizacijo v zdravstvu pri Zdravniški zbornici Slovenije in predsednik RSK za informatiko v zdravstvu na Ministrstvu za zdravje. Slovenijo zastopa na generalni skupščini SNOMED CT International ter v Delovni skupini za digitalno zdravje Stalnega odbora evropskih zdravnikov (CPME).
Raziskovalno se ukvarja predvsem s sladkorno boleznijo, eZdravjem, debelostjo in telesno dejavnostjo. Kot aktivni član omrežja EUBIROD je sodeloval pri različnih evropskih projektih na področju kliničnih registrov (EUBIROD, PARENT in BRIDGE Health). Je tudi član Znanstvenega društva Sledilnik ter kot aktivni uporabnik Linux-a skuša poskuša promovirati različne odprtokodne rešitve v raziskovalno in vsakodnevno klinično delo.
Izhaja iz zdravstvene družine tako da mu je bilo že v zibelko položena skrb za sočloveka, zdravnik, nekdanji direktor Medical center Ljubljana in Splošne bolnišnice Jesenice, nekdanji Predsednik skupščine in član Upravnega odboraZdruženja zdravstvenih zavodov Slovenije, bivši minister za zdravje in predsedujoči ministrom za zdravje v času slovenskega predsedovanja Evropski uniji, član Strateškega sveta pri predsedniku vlade Robertu Golobu, poročen in oče petih razposajenih otrok.
Mag. Jurij Stariha se je slovenski izpostavi Novo Nordisk pridužil leta 2016 kot vodja MA&PA za slovensko regijo. Leta 2018 je kot vodja MAPA pod svoje okrilje prevzel še hrvaško regijo. Avgusta 2018 je zasedel mesto generalnega direktorja družbe Novo Nordisk Slovenija. Je tudi predsednik uprave Farma Foruma.
Stariha je magistriral na Fakulteti za management v Kopru in govori več tujih jezikov. Svojo poklicno pot je začel leta 2002 kot poslovni analitik v podjetju Droga d.d. Leta 2007 je postal namestnik direktorja za poslovanje Bolnišnice za ginekologijo in porodništvo v Kranju, leta 2010 pa namestnik direktorja za poslovanje Klinike Golnik.
Stariha je kot strokovnjak na področju ekonomike zdravja tudi gostujoči predavatelj in je objavil različne članke na temo ekonomije v zdravstvenem sistemu in o financiranju zdravstva v Sloveniji. Je član slovenskega Društva ekonomistov v zdravstvu in Združenja direktorjev slovenskih bolnišnic.
Mag. Barbara Stegel ima dolgoletne izkušnje s področja vodenja, trženja in marketinga. Na začetku svoje karierne poti je sodelovala z večjimi slovenskimi podjetji, kjer je delala kot vodja marketinških oddelkov, svetovalka ter direktorica korporativnega komuniciranja in kadrov. Med letoma 2010 in 2011 je na Ministrstvu za zdravje ministru in strokovnim sodelavcem svetovala glede takratne zdravstvene reforme. Naslednje leto je prevzela funkcijo generalne sekretarke Mednarodnega foruma znanstvenoraziskovalnih farmacevtskih družb, GIZ, ki jo opravlja še danes. Pod njeno taktirko poteka koordinacija dela in vodenje projektov FarmaForuma, komunikacija z deležniki nacionalnega zdravstvenega sistema ter z evropsko zvezo farmacevtske industrije glede vseh pomembnih tem na področju zdravstvenega sistema. V letu 2016 je prevzela koordinacijo ustanovitve Zavoda za preverjanje avtentičnosti zdravil (ZAPAZ), v katerem še vedno aktivno sodeluje.
Mednarodni forum znanstveno raziskovalnih farmacevtskih družb, GIZ (FarmaForum), je predstavnik inovativne farmacevtske industrije v Sloveniji. Povezujemo 21 farmacevtskih podjetij, ki imajo skupno poslanstvo: #BrezPredaha razvijati inovativna zdravila, cepiva in terapije, ki so poglavitne za obvladovanje bolezni in izboljšanje kakovosti življenja bolnikov po vsem svetu.
FarmaForum deluje kot nevladno, neprofitno, nepolitično, neodvisno gospodarsko interesno združenje, ki si v slovenski družbi prizadeva delovati kot zaupanja vreden partner na področju zdravil, zdravja in zdravstva. Aktivno stremimo k večji informiranosti in ozaveščenosti tako odločevalcev kot bolnikov in splošne javnosti o kompleksnih, a za posameznika in družbo izredno pomembnih temah.
Forum aktivno prispeva k vzdržnemu, kakovostnemu zdravstvenemu sistemu, v katerem je bolniku zagotovljen pravočasen dostop do inovativnih terapevtskih rešitev. Kot predstavnik inovativne farmacevtske industrije je priznan, zanesljiv partner družbe v prizadevanjih za najboljše rešitve v zdravstvu.
